Menu
GRAD

Osrednjo znamenitost občine Beltinci predstavlja baročni dvorec v Beltincih. Beltinska graščina izvira že iz 13. stoletja, vendar je svojo baročno obliko dobila v 17. stoletju, zato je dober primer zgodnjebaročne veleposestniške graščinske stavbe. Grad ima še eno zanimivost, to so podzemni obokani rovi. En rov povezuje grad s cerkvijo, drugi krak pa naj bi peljal iz grajske stavbe v veliki grenar (grajska žitnica). Grad obdaja čudovit, baročno zasnovani park z lepimi domačimi vrstami drevja in mnogimi eksoti, ki je v preteklosti obsegal okrog 14 ha zemljišča. Na tej površini je bilo zasajenih okrog 1600 dreves, med njimi okrog 800 eksotov. Nekatere od njih še danes najdemo v parku.


ŽUPNIJSKA CERKEV sv. Ladislava

Ena najpomembnejših znamenitosti občine je še beltinska neobaročna cerkev sv. Ladislava iz l.1742 z grobnico rodbine grofov Zichy, ki so bili zadnji lastniki gradu v Beltincih. Baročna cerkev ima nenavadno zunanjščino in pravokotni tloris. Zanimiva je kronologija gradnje cerkve, ki so jo dograjevali v različnih časovnih presledkih vse od leta 1742 pa do 1895. leta. V kapeli, ki jo je dal prizidati grof Avgust Zichy, je zanimiva marmorna renesančna plošča iz 15. stoletja s podobo madone z Jezusom. S cerkvijo se lepo dopolnjuje tudi okolica. Grof Zichy je v letih 1890 do 1894 dal na južni strani cerkve postaviti beneški studenec z obrisi osmih grbov na zunanjih stenah in spomenik sv. Teodora. Enak spomenik sv. Teodora lahko še danes vidimo na Markovem trgu v Benetkah.


PLAVAJOČI MLIN NA MURI

Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo preko 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo preko vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina.
Mlin v Ižakovcih je izdelan leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih mlinov na Muri.


BROD

Brod v Ižakovcih in brod v Melincih sta dva od štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri. Sestavljata ga dva plitva čolna, povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodnikova utica. Ploščad, običajno z ograjo, je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka.


BÜJRAŠTVO – BÜJRAŠKI MUZEJ

V Ižakovcih se na »Otoku ljubezni« nahaja »Büjraški muzej«
Ko je narasla reka Mura prestopila bregove in ko je ogrozila vas, jo je kroti in jezil büjraš. V Büjraškem muzeju so razstavljeni predmeti in orodja, ki so jih uporabljali büjraši pri svojem delu. Büjraši z naravnimi sredstvi iz lesa vrb, topolov, jelš spletajo butare. Ob poškodovano brežino zabijajo kole, zlagajo plast butar, vozijo gramoz za učvrstitev, vse nekajkrat ponovijo, da dobijo kompaktno in masivno gradnjo, ki jo čvrsto zvežejo z jekleno žico ...


DOMAČA OBRT - PLETENJE IZ SLAME

Pletenje slamnatih izdelkov v Lipovcih spada med eno od redkih, še ohranjenih domačih obrti v Prekmurju. Obrt obstaja v Lipovcih že več kot 50 let, intenzivno pa se danes z njo ukvarjajo tri družine. Izdelki se pletejo iz ržene slame, medtem ko pšenično klasje služi za dekoracijo. Izdelki iz slame so predvsem naslednji: doužnjek (luster, krona), različne vaze, amfore, košarice, srčki, božični okraski idr. okrasni ter uporabni izdelki.
Postopek priprave in izdelave slamnatih izdelkov: Še nedozorelo - zeleno žito se na njivah pobere ročno (s srpom) in se suši na obeh straneh, da slama postane bela. Posušena slama se spravi domov, dobro očisti, razreže (od kolena do kolena), da postane čista in gladka. Pred pletenjem je potrebno slamo namoči z vodo, da se lažje upogiblje ...


POZVAČIN

Posebni vabovci, ki vabijo na svatbo sorodnike, sosede znance in prijatelje so pozvačini. Pozvačinska šega je najbolj ohranjena na področju občine Beltinci. Pozvačin je ponavadi mlajši moški, ki mora biti veder, odrezav in domiseln.
Klobuk pozvačina krasijo različna peresa (pav, fazan, petelin ipd), obložen je z rožmarinom ali roženkravtom ter z raznobarvnimi umetnimi rožami in trakovi iz papirja. Njegova obleka (brisači v obliki črke x čez ramena) je prav tako bogato okrašena s pisanimi papirnatimi trakovi in umetnimi rožami. K njegovi opremi spada še trobenta ali rog in lesena sekira z ježevo kožo, ozaljšana s papirnatimi trakovi, umetnimi rožami in zvončkom. Pod kolenom ima privezane zvončke, po dva na eno nogo. Oprtan je z dvema čutarama, v eni nosi vino, v drugi pa proso. Na poti do hiš v katere gre vabit skače, pleše, preganja otroke, vriska, pozdravlja mimoidoče, jim ponuja pijačo in jih praska z ježevo kožo. Vabilo pozvačina sestavlja poseben »pozvačinski guč« (besedilo).


GLASBENA IN FOLKLORNA TRADICIJA

Na pobudo Franca Marolta je bila v Beltincih ustanovljena folklorna skupina že leta 1938, ko je njen prvi vodja Matija Kavaš zbral plesalke in plesalce, ki so ob spremljavi Kociprove bande plesali prekmurske plese. Danes skupino spremlja Mlada beltinska banda, njihov plesni repertoar pa še vedno sestavljajo plesi iz okolice Beltincev, ki jih člani želijo ohraniti in poustvarjati v čim manj spremenjeni podobi.
Folklorni festival v Beltincih poteka zadnji vikend v mesecu juliju v  organizaciji KUD Beltinci. V vročih julijskih dneh in večerih se prileže senca mogočnih dreves parka, ki obdajajo beltinski grad, prizorišče festivala. V štirih dneh se zvrstijo nastopi številnih folklornih skupin, godcev, ljudskih pevcev iz domovine in tujine. Mojstri ljudske obrti prikažejo izdelke svojih veščih rok, na pokušnjo pa so številne kulinarične dobrote ter prikazi starih običajev iz krajev občine Beltinci.

 


KULINARIČNE ZNAČILNOSTI

Za področje občine Beltinci so značilne predvsem naslednje specialitete iz prekmurske kuhinje: bograč (golaž), segedin gulaž – sekeli (golaž z zeljem), meso iz čebra (meso iz tünke), zabeu (zaseka), bujta repa, prosene, krvave in ajdove krvajice (različne krvavice), žujca (aspik), kisilakovi rejzanci (skutini rezanci), dödoli (krompirjevi žganci), mlejčne ugorke (mlečne kumare), grajovo zelje (zelje s fižolom), gibice, retaši (zavitki), ocvirkove pogačice, prekmurska gibanica, krapci, ...

Na vrh strani

Spletno mesto uporablja neinvazivne piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo ter zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.