Menu

Kraji današnje občine Beltinci so prvič neposredno omenjeni v listini z letnico 1322, ki je shranjena v Listinskem arhivu v Madžarskem državnem arhivu v Budimpešti. Beltinci so že stoletja upravno in gospodarsko središče okolice, predvsem po zaslugi grofije, ki je imela sedež v beltinskem gradu.

Za posamezne kraje v občini so že iz začetka tega stoletja bile poznane naslednje značilnosti: sam kraj Beltinci je bil pomembno kupčijsko in obrtno središče bližnje okolice; za Bratonce je bilo značilno pridelovanje domačega jabolčnika in zelo razvito čebelarstvo; v Dokležovju je bilo razširjeno izdelovanje korit, tkanje domačega platna in ugodna kopališča ob Muri; v Gančanih je bila v tistem času omembe vredna reja bikov in sodarstvo; za Ižakovce je bila značilna pridobitna dejavnost ribolova raznih sladkovodnih rib; ribolov je bil značilen tudi za Melince; v Lipi pa je bilo razširjeno tkalstvo.

Nekatere teh dejavnosti so se ohranile še do danes. Posebej izstopa pletenje slamnatih izdelkov v Lipovcih. To je ena redkih ohranjenih domačih obrti v Prekmurju. Iz ržene slame izdelujejo domačini izdelke (doužnjeke, vazice, vrče, püjtrice, srčke, košarice, …) zaradi katerih prihaja v Lipovce mnogo izletnikov iz domovine in tujine. V Ižakovcih se vzpodbuja pridelava in obdelava lanu pa tudi  druge dejavnosti kot npr. pletenje iz ličja, okraski in rože iz krep papirja. Sodarstvo v Gančanih je zelo znano po Sloveniji. Zadnje čase to tradicijo obnavljajo tudi na krajevni prireditvi. Od domačih obrti je značilno še pletenje košar, izdelovanje lesenih korit.

      

ZGODOVINSKI SPOMENIKI

 

DOMAČIJA PADLEGA AKTIVISTA MARTINA BRUMNA
Na stanovanjski hiši na Panonski ul. 11 v Beltincih je pritrjena spominska plošča aktivistu iz druge svetovne vojne Martinu Brumnu.

 

SPOMENIK PADLEMU BORCU JOŽEFU ČEHU
Spomenik z vgrajeno marmorno ploščo stoji pri naselju Bratonci ob magistralni cesti M 10/1, na mestu, kjer so ga ustrelili madžarski fašisti.

 

SPOMENIK ŠTEVANU KÜHARJU
Na pokopališču v Bratoncih stoji spomenik znamenitemu Prekmurcu Števanu Küharju (publicistu in zbiratelju narodnega blaga – pesmi in pripovedi ), ki ga je leta 1932 zasnoval arhitekt Jože Plečnik.

 

SPOMENIK ŠTEFANU KOVAČU – MARKU
Ob cesti Beltinci–Renkovci stoji na mestu, kjer je okupator ustrelil Štefana Kovača (idejnega vodja NOB za Prekmurje ), granitni spomenik.

 

KIP MATERE KARLA JAKOBA
Kip v obliki stoječe kmečke žene je na pokopališču v Lipovcih. Kamniti nagrobnik je za mater slikarja Karla Jakoba leta 1922 izdelal kipar Franc Kuhar.

Na vrh strani

Spletno mesto uporablja neinvazivne piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo ter zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.